PRIJAVA SMRTI
Smrt je v Sloveniji potrebni prijaviti v roku 2 dni od dneva smrti oziroma od dneva najdbe trupla.
Smrt se prijavi upravni enoti, na območju katerega je oseba umrla.
OBVEŠČANJE BANKE
Banko lahko obvestite o smrti komitenta na naslednje načine:
- po elektronski pošti na info@nkbm.si
- osebno, v katerikoli izmed naših poslovalnic in poštnih okencih.
UKREPI BANKE
Z dnem, ko banka prejme mrliški list oz. izpisek iz matičnega registra o smrti, banka ukrepa sledeče:
- prepreči razpolaganja s sredstvi na računu do prejema pravnomočnega sklepa o dedovanju ukine vsa pooblastila, skrbništva, zastopstva na račun umrlega (le ta prenehajo v trenutku smrti imetnika računa),
- ukine kartice
- ukine izpiske, trajne naloge, direktne obremenitve in aktivne dovoljene prekoračitve na računu
- prenese vse terjatve v pristojne službe
POTREBNI DOKUMENTI
Izpisek iz matičnega registra o smrti
Izpisek iz matičnega registra o smrti je javna listina o smrti posameznika, ki jo izda upravna enota na podlagi vpisa v matični register.
Smrtovnica
V smrtovnico se vpišejo naslednji podatki: osebni podatki pokojnika, času in kraj smrti , podatek o zapuščini (premičnem in nepremičnem premoženju), podatek o obstoju oporoke , potrdilo o hrambi oporoke, podatki o zakoncu, zakonskih/izven zakonskih otrokih, posvojencih, drugih sorodnikih, ki bi lahko bili poklicani k dedovanju na podlagi zakona ali oporoke, podatek o tem ali se pričakuje rojstvo pokojnikovega otroka, ali imajo njegovi otroci ali zakonec skrbnika ter podatek o tem ali je pokojni prejemal pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu.
Sestavi se na upravni enoti (UE), oddelku za upravne notranje zadeve oz. pristojnem krajevnem uradu, na območju katere/ga je imela preminula osebo zadnje stalno prebivališče. Skladno z Zakon o dedovanju, mora matičar, ki je pristojen za vpis smrti v roku tridesetih (30) dni od dneva vpisa smrti zapuščinskemu sodišču poslati smrtovnico, na podlagi katere pride do uvedbe zapuščinskega postopka.
Sestavi se na upravni enoti (UE), oddelku za upravne notranje zadeve oz. pristojnem krajevnem uradu, na območju katere/ga je imela preminula osebo zadnje stalno prebivališče. Skladno z Zakon o dedovanju, mora matičar, ki je pristojen za vpis smrti v roku tridesetih (30) dni od dneva vpisa smrti zapuščinskemu sodišču poslati smrtovnico, na podlagi katere pride do uvedbe zapuščinskega postopka.
IZVRŠEVANJE PRAVNOMOČNIH SKLEPOV O DEDOVANJU
Izdaja dodatnega ali dopolnilnega sklepa o dedovanju
V kolikor v sklepu o dedovanju niso vključena vsa denarna sredstva zapustnika pri banki, je potrebno obvestiti pristojno sodišče o naknadno najdenih denarnih sredstvih, da izda ustrezni dodatni oziroma dopolnilni sklep o razdelitvi naknadno najdenega premoženju zapustnika ali ponovno pošlje poizvedbo o zapustnikovem premičnem premoženju.
Dedovanje vrednostnih papirjev
Prenos vrednostnih papirjev z računa pokojnega imetnika na račun njegovega dediča (ali dedičev) ni samodejen, temveč se izvrši šele na podlagi pisne zahteve dediča.
V zahtevi mora dedič navesti številko svojega računa, odprtega pri sistemskem članu KDD, kamor se naj prenesejo vrednostni papirji, ter priložiti izvod pravnomočnega sklepa o dedovanju, , ki ga KDD potrebuje na vpogled in ga vlagatelju vrne po pošti. Račun dediča, odprt pri sistemskem članu KDD, je račun vrednostnih papirjev, ki ga na podlagi pogodbe, sklenjene z dedičem, vodi član KDD.
Banka lahko dediču odpre trgovalni račun pri KDD in mu svetuje pri prenosu vrednostnih papirjev na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Podlaga za prenos vrednostnih papirjev je pravnomočni sklep o dedovanju.
Kontakt:
KDD d. d.
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Telefon:01 307 35 00
Faks:01 307 35 07
E-pošta info@kdd.si
Obveščanje potencialnih dedičev o obveznostih po transakcijskem računu in kreditu
Po prejemu obvestila o smrti komitenta banka pošlje obvestilo pokojnikovi družini, da se oglasijo v poslovalnici z namenom sklenitve dogovora o nadaljnjem odplačevanju kredita . V kolikor se obveznost do banke ne odplačuje, se zadeva preda v izterjavo.
Dodatne informacije
Pomembni dokumenti in obrazci, ki jih lahko preberete:
Zakon o varovanju osebnih podatkov , ZVOP-1
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2
Zakon o dedovanju, ZD
www.mnz.gov.si
www.uprava.gov.si
www.e-uprava,gov.si
www.kdd.si
Posredovanje osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov ne preneha s smrtjo posameznika. Določba 23. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2) ščiti pred neupravičeno obdelavo osebnih podatkov tudi umrle in določa posebne pogoje, kdaj se obdelava osebnih podatkov umrlih lahko izvaja.
Podatke o umrlem posamezniku lahko bančni delavec v poslovalnici posreduje osebi, ki je po zakonu njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanje teh osebnih podatkov
Z izpiskom iz rojstne matične knjige potencialni dedič dokazuje, da je zakonit dedič prvega ali drugega dednega reda.
Primer, ko se na bančnem okencu oglasi potencialni dedič, ki ni prejel sklepa o dedovanju in želi podatke o umrlem komitentu, z razlogom, da je v teku zapuščinski postopek in je dedič po pokojnem, opredeljuje 23. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Iz naslova 23. člen ZVOP-2 lahko upravljavec osebnih podatkov v našem primeru banka, podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (sodišča, zakoniti dediči prvega ali drugega reda).
Za posredovanje osebnih podatkov o umrlem zakonitem dediču prvega ali drugega reda, se zahteva sledeče:
- osebne podatke zahteva oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda,
- prosilec izkaže pravni interes za uporabo teh osebnih podatkov t.j. izkaže, da podatke potrebuje za uveljavljanje svojih pravic in pravnih koristi (npr. potek zapuščinskega postopka, uveljavljanje pravic iz naslova pokojnine),
- osebe, ki so dedovale po umrlem posamezniku in niso zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda (na primer oporočni dediči ali dediči tretjega dednega reda - to so dedi in babice pokojnika in njihovi potomci), niso upravičene do pridobitve osebnih podatkov umrle osebe,
- prvi in drugi dedni red glede na določila 11. do 17. člena Zakona o dedovanju, predstavljajo pokojnikovi potomci (otroci, vnuki, pravnuki), posvojenci in njihovi potomci, (zunaj) zakonski partner, starši in njihovi otroci, posvojitelj in njegovi otroci, bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci, ko izkažejo obstoj sorodstvene vezi.
Neporavnane obveznosti
S trenutkom smrti preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče. Zapuščino predstavlja tako aktiva kot pasiva, torej premoženje in dolgovi.
Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Navedeno ne pomeni, da lahko upniki posežejo zgolj na premoženje, ki je bilo predmet dedovanja, temveč na vso premoženje dediča, vendar do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Razpolaganje z denarnimi sredstvi pokojnika
Mogoče je le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Banka po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju ukine osebni račun in izplača sredstva dedičem v skladu s sklepom o dedovanju .
