Vzajemni skladi

So dobre novice slabe novice?
Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond d.o.o.

V ZDA so v petek objavili poročilo s trga dela, ki je preseglo pričakovanja. V januarju so v zasebnem sektorju dodali 517 tisoč novih delovnih mest, kar je kar trikrat več, kot je bilo pričakovano, in največ po juliju 2022. Navzgor je bila popravljena tudi številka iz meseca decembra. Večino delovnih mest je bi ustvarjenih v sektorju storitev. Stopnja brezposelnosti je najnižja v zadnjih 53 letih in znaša 3,4 odstotka. Omenjeno pomeni, da je pred Fedom še kar nekaj dela, da se ukroti inflacija. Pozitivno pa je, da se je rast povprečne urne postavke dela upočasnila in to je smer, ki jo oblikovalci politike želijo videti. Odporen trg dela sicer botruje k močnejši potrošnji in s tem podpira rast dobičkov, kar je dobro za delniške trge. Po drugi strani pa močan trg dela lahko na dolgi rok sproži drugi inflacijski val, ki bi Fed primoral v še bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer, kar bi posledično sprožilo globljo recesijo.

Fed je v torek 1. februarja po pričakovanjih dvignil obrestno mero za 25 bazičnih točk, na med 4,5 in 4,75 odstotka. Predsednik Powell je napovedal, da cikla dvigovanja obrestnih mer še ni konec, saj inflacija ostaja na povišanih nivojih. Prav trgu dela Fed namenja še posebno pozornost. Da bi dosegli svoj inflacijski cilj pri dveh odstotkih, bo gospodarska rast nekaj časa morala biti nižja od trendne, trg dela pa precej bolj ohlapen. Powell pravi, da v tem trenutku monetarna politika še ni dovolj restriktivna. Povpraševanje po delavcih ostaja krepko nad ponudbo in slednje bo potrebno uravnotežiti, saj je močan trg dela s svojo plačno dinamiko močno koreliran s cenami v storitvenem sektorju. Cene potrošnih dobrin in blaga kažejo očiten negativen trend, bolj lepljive pa ostajajo cene za osnovne storitve (brez najemnin), zato je mnogo prezgodaj razglasiti, da je inflacija premagana. Powell meni, da bosta potrebna vsaj še dva dviga obrestne mere, ki jima bi sledil premor. Fed ocenjuje, da bo potrošnja dovolj močna, da podpre gospodarsko rast ZDA v letošnjem letu, in če se bo ekonomija gibala skladno z njihovimi pričakovanji, v letošnjem letu ne pričakuje, da bi odbor znižal obrestne mere.

Kaže pa, da udeleženci trga izjave predsednika Feda slišijo zelo selektivno. Trge prežema dobro vzdušje, saj se inflacija topi, pozitiven sentiment pa ugodno vpliva tako na delnice kot obveznice. Kljub temu, da so investitorji vsakič znova prisiljeni potisniti svoja pričakovanja glede znižanja obrestne mere naprej po koledarju, preobrat Feda še vedno vidijo v drugi polovici leta 2023. Višje cene delnic in obveznic milijone Američanov naredijo bogatejše, podjetjem pa olajšajo zbiranje svežega kapitala za investicije in nove zaposlitve. Dokler je inflacija sovražnik številka ena, je vse, kar bi dodatno spodbudilo povpraševanje in vplivalo na dvig cen, za Fed nezaželjeno.

Ključno vprašanje je, ali se bo nagel padec inflacije nadaljeval? V kolikor se bo inflacija še naprej umirjala s takšnim tempom, potem je tako imenovani mehki pristanek verjetnejši in optimizem na borzi upravičen. Nasprotno pa lahko preseneti rast cen v storitvenem sektorju. Zadnja objava indeksa nabavnih managerjev storitev je krepko presegla pričakovanja, sektor storitev je v razcvetu. Cene blaga resda padajo, vendar ne morejo padati v nedogled, orodja monetarne politike pa imajo na inflacijo storitev manjši vpliv.

Začetek leta na trgih je precej pozitiven, zato previdnost ne bo odveč. Kljub rasti se še vedno najdejo priložnosti, le pri izbiri bodite selektivni. Za donose na dolgi rok pa je najpomembneje, da ostanete investirani.

Inflacija se lahko zniža hitreje, kot se zdi

Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov

Vlagatelji na borznih trgih so bolj optimistični kot centralni bankirji, ki v izjavah ostajajo zadržani.

Z vstopom v novo leto se tok in vrsta dogodkov nista bistveno spremenila. Z vidika medijev, ki so zrcalo dnevnih dogodkov, so skrbi posameznika še vedno povezane z visoko inflacijo, vojno v Ukrajini in še kakšno podobno skrbjo, ki se vleče še iz lanskega leta.

Toda na finančnih trgih, ki poskušajo iz premikov krivulj ugibati smer plovbe gospodarstev, je razbrati vračanje optimizma. Kot po navadi, ko si marsikdo ne zna razlagati pozitivnih premikov na borzah v časih slabih razmer in obratno, se tudi zdaj lahko vprašamo, kam hitijo delniški trgi, ko recesija sploh zares še ni udarila, ali od kod rast obveznicam, ko centralne banke še vedno bijejo bitko z inflacijo.

Razhajanja niso presenečenje

Takšne neskladnosti so stalnica za borze, saj se finančni trgi gibajo na krilih ugibanj, sklepanj in pričakovanj, ki se ekonomsko gledano sčasoma tudi realizirajo.
Če se osredotočimo na dolžniške oziroma obvezniške trge, ki so v lanskem letu utrpeli zgodovinske izgube zaradi strme rasti obrestnih pričakovanj, so v letošnjem letu le začeli okrevati na pričakovanjih, da se bo inflacija znižala hitreje, kot to pričakujejo centralne banke.

Ta scenarij, ki ima pomembno verjetnost, postaja vse bolj aktualen. Inflacijska pričakovanja Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (Fed) za konec letošnjega leta so se že konec leta 2022 zdela relativno visoka glede na jasen negativni trend na trgu energentov in surovin. Tako se utegne izkazati, da se bodo centralne banke ponovno zmotile v svojih pričakovanjih. Slednje ni nič posebnega in trgi so tega že vajeni. Konec koncev tako kot analitiki sproti spreminjajo svoje napovedi bodisi za dobičke podjetij bodisi za bruto družbeni proizvod držav, tudi centralne banke sproti spreminjajo svoje ocene za krmiljenje monetarne politike.

Ciljna ravnina za obresti

V zadnjem tednu sta zasedali dve ključni centralni banki, britanska Bank of England in Federal Reserve. Slednja je zgolj še z rahlim dvigom obrestne mere (+ 0,25 odstotka) potrdila, da prihaja v ciljno ravnino pri dvigovanju obrestnih mer, pri čemer je Bank of England ob zadnjem dvigu obrestne mere na štiri odstotke že namignila, da je morda že prišla do platoja.

Ta novica je igralce na obvezniških trgih nadvse razveselila, saj je pomenila le še en košček v sestavljanki o doseženem vrhu obrestnih mer. Guvernerji centralnih bank v svoji javno izraženi retoriki tega optimizma še ne delijo z borzami in so bolj ali manj še vedno nekoliko zadržani. Razlog za počasno zniževanje inflacije vidijo v čvrstem delu trga in pritiskih na plače. Vpliv plač pa ima ponavadi zelo omejen vpliv na inflacijo, še posebej če ne pripomore dovolj h kupni moči potrošnika. Zadnji skok cen, gledano globalno, bo ostal bolj ali manj zasidran in ob upoštevanju normalizacije dobavnih verig in okrevanju razpoložljivosti blaga bo potrošnik znova zasičen s ponudbo, kar bo ponovno začelo krepiti deflacijske pritiske. Takšnega scenarija centralne banke še ne vidijo na horizontu, vendar se lahko zgodi precej hitreje, kot se trenutno zdi.