Vzajemni skladi

Osebni Poslovni O banki

ENG

Računi in paketi Krediti Kartice Varčevanja in naložbe Zavarovanja Digital Premium Posebna ponudba

Bank@Net

mBank@Net

Začnite tipkati, kar iščete

Osebni Poslovni O banki

Bank@Net

mBank@Net

Računi in paketi

Paket Komplet Net račun Osebni Plus račun Računi za mlade Dovoljena prekoračitev stanja (limit) Pripelji prijatelja Banka na delu

Krediti

Gotovinski krediti Stanovanjski krediti Zeleni krediti Stanovanjski projekti Jamstvena shema Dokumentarni akreditiv

Kartice

Nakupi na obroke Kartice z odloženim plačilom Ostale kartice Ugodnosti kartic Plačevanje z Google Pay Varnostna SMS sporočila Spletna kartična plačila

Varčevanja in naložbe

Varčevanja Enostavno investiranje Vzajemni skladi Borzno posredovanje Naložbeni kalkulator Aktualno iz sveta naložb

Zavarovanja

Življenjska zavarovanja Premoženjska zavarovanja Turistično zavarovanje Zdravstvena in nezgodna zavarovanja

Digital

Bank@Net mBank@Net mDenarnic@ Bankomati Kontaktni center E-Obvestila Odprite račun digitalno

PREMIUM

Premium storitve Finančno načrtovanje Premium ugodnosti Pripelji prijatelja

Posebna ponudba

Potrebujete pomoč?

080 17 70 Vprašajte nas

VZAJEMNI SKLADI

Izkoristite naložbe v vzajemne sklade Sava Infond, Triglav Skladi in Raiffeisen Capital Management (RCM), ki vam omogočajo višje donose, in tako lažje dosezite zastavljene finančne načrte. Z nami poiščite pravi naložbeni cilj! Sedaj poslujte z vzajemnimi skladi tudi prek Bank@Neta ali mBank@Neta.

ZANIMA ME

Spremljajte

Dnevno spremljajte vrednost enot premoženja skladov:

TEČAJNICE VZAJEMNIH SKLADOV

½ Vstopni stroški

Posebna ponudba za vplačila v vzajemne sklade *

V času od 02. 11. 2023 do 30.11. 2023 veljajo 50 % nižji vstopni stroški oz. distribucijska provizija za vsa enkratna vplačila* v vzajemne sklade SAVA Infond, Raiffeisen Capital Management (RCM) in Triglav Skladi.

* Akcija ne vključuje vplačil prek direktnih obremenitev in v primeru vplačila v paket Duet.

Sava Infond

Triglav Skladi

Sava Infond 

So dobre novice slabe novice?
Mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb, Sava Infond d.o.o.

V ZDA so v petek objavili poročilo s trga dela, ki je preseglo pričakovanja. V januarju so v zasebnem sektorju dodali 517 tisoč novih delovnih mest, kar je kar trikrat več, kot je bilo pričakovano, in največ po juliju 2022. Navzgor je bila popravljena tudi številka iz meseca decembra. Večino delovnih mest je bi ustvarjenih v sektorju storitev. Stopnja brezposelnosti je najnižja v zadnjih 53 letih in znaša 3,4 odstotka. Omenjeno pomeni, da je pred Fedom še kar nekaj dela, da se ukroti inflacija. Pozitivno pa je, da se je rast povprečne urne postavke dela upočasnila in to je smer, ki jo oblikovalci politike želijo videti. Odporen trg dela sicer botruje k močnejši potrošnji in s tem podpira rast dobičkov, kar je dobro za delniške trge. Po drugi strani pa močan trg dela lahko na dolgi rok sproži drugi inflacijski val, ki bi Fed primoral v še bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer, kar bi posledično sprožilo globljo recesijo.

Fed je v torek 1. februarja po pričakovanjih dvignil obrestno mero za 25 bazičnih točk, na med 4,5 in 4,75 odstotka. Predsednik Powell je napovedal, da cikla dvigovanja obrestnih mer še ni konec, saj inflacija ostaja na povišanih nivojih. Prav trgu dela Fed namenja še posebno pozornost. Da bi dosegli svoj inflacijski cilj pri dveh odstotkih, bo gospodarska rast nekaj časa morala biti nižja od trendne, trg dela pa precej bolj ohlapen. Powell pravi, da v tem trenutku monetarna politika še ni dovolj restriktivna. Povpraševanje po delavcih ostaja krepko nad ponudbo in slednje bo potrebno uravnotežiti, saj je močan trg dela s svojo plačno dinamiko močno koreliran s cenami v storitvenem sektorju. Cene potrošnih dobrin in blaga kažejo očiten negativen trend, bolj lepljive pa ostajajo cene za osnovne storitve (brez najemnin), zato je mnogo prezgodaj razglasiti, da je inflacija premagana. Powell meni, da bosta potrebna vsaj še dva dviga obrestne mere, ki jima bi sledil premor. Fed ocenjuje, da bo potrošnja dovolj močna, da podpre gospodarsko rast ZDA v letošnjem letu, in če se bo ekonomija gibala skladno z njihovimi pričakovanji, v letošnjem letu ne pričakuje, da bi odbor znižal obrestne mere.

Kaže pa, da udeleženci trga izjave predsednika Feda slišijo zelo selektivno. Trge prežema dobro vzdušje, saj se inflacija topi, pozitiven sentiment pa ugodno vpliva tako na delnice kot obveznice. Kljub temu, da so investitorji vsakič znova prisiljeni potisniti svoja pričakovanja glede znižanja obrestne mere naprej po koledarju, preobrat Feda še vedno vidijo v drugi polovici leta 2023. Višje cene delnic in obveznic milijone Američanov naredijo bogatejše, podjetjem pa olajšajo zbiranje svežega kapitala za investicije in nove zaposlitve. Dokler je inflacija sovražnik številka ena, je vse, kar bi dodatno spodbudilo povpraševanje in vplivalo na dvig cen, za Fed nezaželjeno.

Ključno vprašanje je, ali se bo nagel padec inflacije nadaljeval? V kolikor se bo inflacija še naprej umirjala s takšnim tempom, potem je tako imenovani mehki pristanek verjetnejši in optimizem na borzi upravičen. Nasprotno pa lahko preseneti rast cen v storitvenem sektorju. Zadnja objava indeksa nabavnih managerjev storitev je krepko presegla pričakovanja, sektor storitev je v razcvetu. Cene blaga resda padajo, vendar ne morejo padati v nedogled, orodja monetarne politike pa imajo na inflacijo storitev manjši vpliv.

Začetek leta na trgih je precej pozitiven, zato previdnost ne bo odveč. Kljub rasti se še vedno najdejo priložnosti, le pri izbiri bodite selektivni. Za donose na dolgi rok pa je najpomembneje, da ostanete investirani.

Triglav Skladi 

Inflacija se lahko zniža hitreje, kot se zdi

Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov

Vlagatelji na borznih trgih so bolj optimistični kot centralni bankirji, ki v izjavah ostajajo zadržani.

Z vstopom v novo leto se tok in vrsta dogodkov nista bistveno spremenila. Z vidika medijev, ki so zrcalo dnevnih dogodkov, so skrbi posameznika še vedno povezane z visoko inflacijo, vojno v Ukrajini in še kakšno podobno skrbjo, ki se vleče še iz lanskega leta.

Toda na finančnih trgih, ki poskušajo iz premikov krivulj ugibati smer plovbe gospodarstev, je razbrati vračanje optimizma. Kot po navadi, ko si marsikdo ne zna razlagati pozitivnih premikov na borzah v časih slabih razmer in obratno, se tudi zdaj lahko vprašamo, kam hitijo delniški trgi, ko recesija sploh zares še ni udarila, ali od kod rast obveznicam, ko centralne banke še vedno bijejo bitko z inflacijo.

Razhajanja niso presenečenje

Takšne neskladnosti so stalnica za borze, saj se finančni trgi gibajo na krilih ugibanj, sklepanj in pričakovanj, ki se ekonomsko gledano sčasoma tudi realizirajo.
Če se osredotočimo na dolžniške oziroma obvezniške trge, ki so v lanskem letu utrpeli zgodovinske izgube zaradi strme rasti obrestnih pričakovanj, so v letošnjem letu le začeli okrevati na pričakovanjih, da se bo inflacija znižala hitreje, kot to pričakujejo centralne banke.

Ta scenarij, ki ima pomembno verjetnost, postaja vse bolj aktualen. Inflacijska pričakovanja Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (Fed) za konec letošnjega leta so se že konec leta 2022 zdela relativno visoka glede na jasen negativni trend na trgu energentov in surovin. Tako se utegne izkazati, da se bodo centralne banke ponovno zmotile v svojih pričakovanjih. Slednje ni nič posebnega in trgi so tega že vajeni. Konec koncev tako kot analitiki sproti spreminjajo svoje napovedi bodisi za dobičke podjetij bodisi za bruto družbeni proizvod držav, tudi centralne banke sproti spreminjajo svoje ocene za krmiljenje monetarne politike.

Ciljna ravnina za obresti

V zadnjem tednu sta zasedali dve ključni centralni banki, britanska Bank of England in Federal Reserve. Slednja je zgolj še z rahlim dvigom obrestne mere (+ 0,25 odstotka) potrdila, da prihaja v ciljno ravnino pri dvigovanju obrestnih mer, pri čemer je Bank of England ob zadnjem dvigu obrestne mere na štiri odstotke že namignila, da je morda že prišla do platoja.

Ta novica je igralce na obvezniških trgih nadvse razveselila, saj je pomenila le še en košček v sestavljanki o doseženem vrhu obrestnih mer. Guvernerji centralnih bank v svoji javno izraženi retoriki tega optimizma še ne delijo z borzami in so bolj ali manj še vedno nekoliko zadržani. Razlog za počasno zniževanje inflacije vidijo v čvrstem delu trga in pritiskih na plače. Vpliv plač pa ima ponavadi zelo omejen vpliv na inflacijo, še posebej če ne pripomore dovolj h kupni moči potrošnika. Zadnji skok cen, gledano globalno, bo ostal bolj ali manj zasidran in ob upoštevanju normalizacije dobavnih verig in okrevanju razpoložljivosti blaga bo potrošnik znova zasičen s ponudbo, kar bo ponovno začelo krepiti deflacijske pritiske. Takšnega scenarija centralne banke še ne vidijo na horizontu, vendar se lahko zgodi precej hitreje, kot se trenutno zdi.

POMEMBNO OBVESTILO

Obveščamo vas, da zaradi začasne zaustavitve trgovanja na Moskovski borzi vrednostnih papirjev od dne 1. 3. 2022 do preklica niso možna vplačila v sklada Raiffeisen-Russland-Aktien in Raiffeisen-Osteuropa-Aktien. Prav tako do preklica ni možna prodaja točk omenjenih skladov.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad predstavlja sredstva vlagateljev, ki jih v družbi za upravljanje (DZU) skrbno naložijo v različne vrednostne papirje.

delnice,
obveznice in
druge finančne instrumente
iz različnih svetovnih regij in gospodarskih panog.

V pravilih upravljanja vzajemnega sklada je opredeljena naložbena politika sklada, ki določa kateri vrednostni papirji in v kakšnih deležih lahko sestavljajo portfelj sklada.

Kako vlagati?

Sredstva v vzajemni sklad vlagate tako, da kupujete enote premoženja sklada. Vrednost enote premoženja (VEP) se dnevno spreminja.

Dnevno spremljajte vrednost enot premoženja skladov na naši novi spletni strani:

TEČAJNICE VZAJEMNIH SKLADOV

Donosnost in izplačila

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne zagotavljajo zajamčene donosnosti. Gibanje VEP je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev.

Naložba v vzajemne sklade ne predstavlja vezave sredstev, kot je to značilno za bančne depozite, zato lahko kadarkoli zahtevate izplačilo vseh ali dela sredstev. Tudi prek Bank@Neta ali mBank@Neta.

Kako prenesti sredstva med skladi?

Prenosi sredstev med vzajemnimi skladi:

krovnega sklada SAVA INFOND so brezplačni in brez takojšnje obdavčitve. Kapitalski donosi so obdavčeni šele ob izplačilu sredstev iz posameznega sklada na račun vlagatelja.
Raiffeisen Capital Management (RCM) so stroškovno zelo ugodni.
krovnega sklada TRIGLAV SKLADI so brezplačni in brez takojšnje obdavčitve. Kapitalski donosi so obdavčeni šele ob izplačilu sredstev iz posameznega sklada na račun vlagatelja.

Prenose med vzajemnimi skladi Sava Infond in Raiffeisen Capital Management lahko opravite sami prek Bank@Neta ali mBank@Neta.

Vas zanimajo vzajemni skladi?

Že z enim klicem

Kliknite na ZANIMA ME, oddajte svoje podatke in kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.

ZANIMA ME

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo poiskati za vas najboljšo rešitev.
nova kbm

080 17 70

Digitalno

Poslujte z vzajemnimi skladi in spremljajte svoje naložbe v spletni banki Bank@Net ali mobilni banki mBank@Net.

Prenesite mobilno banko mBank@Net tukaj:

V POSLOVALNICI

Lahko nas obiščete tudi v prostorih Oddelka investicijskega bančništva ali v najbližji bančni poslovalnici.

Smo najbolj dostopna banka z najširšo mrežo, kjer lahko opravljate razne bančne storitve po celi Sloveniji.

CENIK NADOMESTIL IN PROVIZIJ

VZOREC VPRAŠALNIKOV PRIMERNOSTI IN USTREZNOSTI

 Splošne informacije

 Kaj potrebujete?

Omejitve odgovornosti

Opozorilo vlagateljem

 Splošne informacije 

Za varčevanje oziroma naložbe sredstev v vzajemne sklade lahko uporabljate različne načine vplačil:

posamičnima oz. enkratna vplačila,
mesečna vplačila (možnost sklenitve trajnika/direktne obremenitve),
kombinacijo obeh možnosti (večji znesek vplačate enkratno, sklenete pa tudi mesečni trajnik/direktno obremenitev).

Ob vplačilu s plačilnim nalogom v Infondove vzajemne sklade v poslovalnicah Nove KBM ne zaračunavamo nadomestila.

 Kaj potrebujete? 

Za naložbo v vzajemne sklade potrebujete:

veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali novo vozniško dovoljenje),
davčno številki,
številko osebnega računa (priporočamo račun pri Novi KBM zaradi hitrejšega prenosa denarnih sredstev).

Po sprejeti odločitvi o naložbi sredstev v vzajemne sklade pričnete poslovati tako, da izdelamo vaš profil vlagatelja in uredimo pristopno izjavo k vzajemnemu skladu. Nakup, prodajo in prenos sredstev med vzajemnimi skladi lahko opravite v naših poslovalnicah, sedaj pa tudi prek Bank@Neta ali mBank@Neta.

V spletni in mobilni banki lahko sami enostavno poslujete z vzajemnimi skladi Sava Infond in Raiffeisen Capital Management. Zaenkrat sta za Triglav Sklade na voljo vpogled in nakup obstoječih vzajemnih skladov.

Omejitve odgovornosti 

Pri vlaganju v vzajemne sklade Nova KBM d.d. nastopa kot posrednik. Naložba v vzajemni sklad ni enaka bančnemu depozitu in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. Pri nakupu enot premoženja vzajemnega sklada investitor prevzema tveganje, da bo ob njihovi prodaji dobil manj, kot je vanje investiral.

Opozorilo vlagateljem 

Infond vzajemne sklade upravlja družba Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o., vzajemne sklade Raiffeisen Capital Management (v nadaljevanju: RCM) upravlja družba Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H., sklade BNP Paribas upravlja družba BNP Paribas Investment Partners, sklade Allianz Global Investors Fund upravlja družba Allianz Global Investors Luxembourg S.A., sklade Deka Investmentfunds upravlja družba Deka International S.A., Luxembourg. Triglav sklade upravlja Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o.

Trženje, distribucijo in vplačila Infond in Triglav skladov ter skladov RCM in BNP Paribas v Sloveniji opravlja Nova KBM, d.d.

Vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in garantirane donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade niso zajete v sistem jamstva za vloge.

Podatki na tej spletni strani niso ponudba niti priporočilo za nakup ali prodajo, niti investicijska analiza in ne predstavljajo storitev investicijskega svetovanja, temveč so samo informativne narave.

Za RCM in BNP sklade so Prospekt z vključenimi pravili upravljanja posameznih skladov oz. Prodajni prospekti, Ključni podatki za vlagatelje, Letna in Polletna poročila brezplačno dostopni na spletni strani Nove KBM v poglavju Vzajemni skladi, na sedežu ter v vseh poslovalnicah Nove KBM, d.d. Dokumenti Infond skladov ter Triglav skladov so objavljeni tudi na spletnih straneh posamezne družbe za upravljanje.

Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v vzajemni sklad.

Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov RCM in BNP Paribas so dnevno objavljeni v časopisu Časnik Večer, podatki pa so dostopni tudi na spletni strani Nove KBM (vključno s podatki za ostale sklade, ki jih banka trži).

Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazan donos. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov.

Vstopne provizije oz. distribucijska provizija se pri posameznih skladih gibljejo v večini med 0 in 3 odstotki vplačanega zneska. Izstopne provizije ni, upravljavske provizije posameznih skladov so razvidne na tečajnici vzajemnih skladov na spletni strani Nove KBM.

Za pridobitev informacij o primernosti posamezne naložbe in točnih podatkov glede naložbe v vzajemni sklad naj se vlagatelj oz. potencialni vlagatelj obrne na bančnega uslužbenca v poslovalnici Nove KBM d.d. ali na vpisno mesto.

Družbi Allianz Global Investors Luxembourg S.A. ter Deka International S.A., Luxembourg sta se odločili za deregistracijo vseh svojih vzajemnih skladov v Sloveniji.

Vzajemni skladi | NKBM

Naložbe v vzajemne sklade omogoča doseganje potencialno višjih donosov kot pri običajnih varčevalnih produktih. V Novi KBM lahko pristopite k široki paleti skladov KBM Infond, Raiffeisen Capital Management in BNP Paribas.