Tako je ameriška centralna banka (FED) od lanskega leta dvignila ključno obrestno mero kar 10-krat, medtem ko jo je ECB dvignila 7-krat. V ZDA znaša ključna obrestna mera trenutno 5,25 %, medtem ko ta znaša v evro območju 3,75 %. Cilj centralnih bank, da torej znižajo visoko inflacijo, je bil tako deloma že dosežen, še posebej v ZDA, kjer je trenutna inflacija že pod ključno obrestno mero, medtem ko tega v območju evra še nismo dosegli. Če so v ZDA zaradi tega bolj ali manj pri koncu dvigovanja obrestnih mer in se za pomladi naslednjo leto že pričakuje njihovo prvo spuščanje, pa tega za evro območje še ne moremo trditi. V evru območju se je letna inflacija v letošnjem aprilu celo rahlo dvignila, in sicer s 6,9 % na 7 %, zaradi česar sta trenutno načrtovana še dva dviga ključne obrestne mere.
In kakšne so alternative za konzervativnejše vlagatelje? Za tiste, ki se ne želijo izpostavljati delniškim ali mešanim skladom, so zanimive zakladne menice, in sicer z različnimi roki zapadlosti do največ enega leta. Na zadnjih avkcijah je bila določena njihova letna donosnost pri okoli treh odstotkih, kar predstavlja glede na njihovo tveganje zanimivo naložbo za konzervativnejše vlagatelje, kot tudi za varnejši del portfelja pri ostalih vlagateljih. Več informacij glede investiranja v zakladne menice lahko dobite pri vašem osebnem bančniku.
