Hiter razvoj sodobnih tehnologij, še posebno umetne inteligence, prinaša obilico koristnih izboljšav v vsakdanjem življenju in poslovanju, obenem pa nekatera tveganja, kot so nove oblike spletnih in drugih prevar. V Novi KBM namenjamo veliko pozornosti ozaveščanju strank s ciljem varnega poslovanja.
V zadnjem času v svetu ugotavljajo vse več t. i. direktorskih prevar in vrivanja v poslovno korespondenco, obenem pa opažajo prevare z uporabo umetne inteligence (UI) oz. »deep fake« tehnologije. Z njo goljufi zlorabijo identiteto vodilnih zaposlenih v podjetjih in tako pretentajo njihove sodelavce, da izvedejo nakazilo večjih zneskov denarja na račune kriminalcev, s čimer seveda znatno oškodujejo podjetje.
Običajno direktorske prevare potekajo tako, da zaposleni v podjetju, ki ima dostop do elektronske banke, dobi elektronsko sporočilo, ki je videti, kot da ga je poslal nekdo od vodilnih v podjetju, vendar je pošiljatelj v resnici prevarant. V elektronskem sporočilu je zahteva za nujno nakazilo denarja na določen račun. V nekaterih primerih lahko goljuf tudi pokliče žrtev, v zadnjem času pa se dogaja, da kriminalci z UI oz. deepfake tehnologijo ustvarijo spletni konferenčni klic, na katerem so predstavniki podjetja prisotni zgolj navidezno (zlorabljena sta njihov videz in/ali glas). Ti lažni vodilni zaposleni (npr. finančni direktorji) naročijo podrejenim sodelavcem oz. organizacijskim enotam, naj opravijo nakazila na določene račune, a denar v resnici konča na računih kriminalcev. Večinoma gre za mednarodna plačila, izgube pa so lahko izjemno visoke. Čeprav o takšnih prevarah z uporabo UI v Sloveniji še ne poročajo, previdnost ni odveč.
Kako lahko preprečite prevare te vrste?
Zaposlene v podjetju ozaveščajte o aktualnih prevarah in vzpostavite princip štirih oči pri transakcijah nad določenim zneskom. Preverite pri nadrejenem, ali je res treba izvršiti sumljivo nakazilo, preverite tudi pristnost prejetega sporočila ali spletnega klica. Če se vam med spletnim sestankom porajajo dvomi o verodostojnosti udeležencev klica, jih prosite, naj se obrnejo levo ali desno za 90 stopinj ali pomahajo z roko pred obrazom.
Pri vrivanju v poslovno komunikacijo kriminalci vdrejo v elektronsko pošto podjetja ali poslovnega partnerja in spremljajo njuno komunikacijo. Ko podjetju poslovni partner pošlje račun, goljufi na njem spremenijo številko bančnega računa za plačilo blaga ali pa podjetju v imenu poslovnega partnerja pošljejo lažno informacijo o spremembi njegovega bančnega računa. Če žrtev prevare opravi plačilo, gre denar na račun prevaranta, resničen prodajalec blaga/izdelka pa ne dobi nakazanih sredstev.
Kako lahko preprečite prevare te vrste?
Pred nakazilom preverite, ali se številka bančnega računa ujema z državo poslovnega partnerja (prodajalca). Prvi dve črki računa pomenita mednarodno kratico za državo (slovenski računi se pričnejo s SI). Vsako spremembo bančnega računa poslovnega partnerja preverite po telefonu, telefaksu, e-pošti ali osebno. Pri nakazilu nepoznanemu prodajalcu v tujino preverite njegovo verodostojnost.
Če menite, da bi lahko bili žrtev prevare, se nemudoma obrnite na banko (na brezplačno številko 080 17 70 ali na e-naslov info@nkbm.si) in policijo.
