Nova KBM
 

Reforma referenčnih obrestnih mer – splošne informacije | NKBM

Reforma referenčnih obrestnih mer – splošne informacije

Reforma referenčnih obrestnih mer – splošne informacije

30 julij 2021
OBVESTILA
 

Kaj so referenčne obrestne mere?

Referenčne obrestne mere se uporabljajo pri določitvi pogodbene obrestne mere v različnih finančnih pogodbah, na višino katerih pogodbene stranke nimajo vpliva, saj jih izračunava neodvisen organ. Običajno predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih. Kažejo lahko, koliko stane banke, kadar si med seboj ali od drugih virov (na primer od pokojninskih skladov, zavarovalnic ali skladov denarnega trga) izposojajo denarna sredstva.

Referenčne obrestne mere se uporabljajo v celotnem gospodarskem sistemu, ključno vlogo pa imajo v finančnem in bančnem sistemu. Banke jih uporabljajo predvsem v posojilnih pogodbah, ki so jih sklenile s posamezniki in podjetji.

Banka na primer odobri podjetju kredit po dogovorjeni (spremenljivi) pogodbeni obrestni meri, ki je sestavljena iz referenčne obrestne mere (npr. EURIBOR) in obrestnega pribitka v višini dveh odstotkov letno. V tem primeru to pomeni, da bo podjetje plačalo pogodbene obresti v višini referenčne obrestne mere, povečane za pribitek v višini dveh odstotkov letno. Pogodbene obresti se povečajo, če se referenčna obrestna mera zviša, oziroma se zmanjšajo, če se referenčna obrestna mera zniža.
 

Zakaj se referenčne obrestne mere reformirajo in kako to poteka?

Referenčne obrestne mere so koristne, dokler so zanesljive in nepristranske – izračunavati bi se morale transparentno ter biti lahko in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo.

Trenutno se evropske referenčne obrestne mere temeljito reformirajo. Proces reformiranja poganja predvsem Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (t.i. Uredba EU o referenčnih vrednostih), ki je bila sprejeta leta 2016, veljati pa je začela januarja 2018. V letu 2021 je bila uredba še nekoliko spremenjena, in sicer je uvedla možnost zakonske določitve nadomestne obrestne mere s strani Evropske komisije. 
 

Ključne referenčne obrestne mere

EURIBOR® je referenčna obrestna mera, po kateri lahko banke v Evropski uniji in Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) pridobijo sredstva na nezavarovanem denarnem trgu. Definirana je za več ročnosti: en teden ter en, tri, šest in dvanajst mesecev. Organ, ki upravlja to referenčno obrestno mero, je Evropski inštitut za denarne trge (EMMI). Metoda v čim večji meri temelji na dejanskih transakcijah vnaprej definiranih ročnosti. Če to ni mogoče, pa se za čim večjo robustnost referenčne obrestne mere uporabljajo kalkulacijske tehnike, ki jih definira EMMI, za izračun iz širšega spektra ročnosti ali po potrebi še kakšne druge tehnike, kombinacija tehnik in strokovna presoja bank, ki sodelujejo v panelu.   

€STR je obrestna mera, ki odraža stroške nezavarovanega izposojanja bank čez noč na evrskem območju pri bankah, skladih denarnega trga, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah.

LIBOR (London Interbank Offered Rate) je skupina londonskih referenčnih obrestnih mer, ki vključuje LIBOR CHF.
 

Zakaj se ukinja LIBOR?

Administrator LIBOR-ja je ICE BA (ICE Benchmark Administration), ki jo nadzoruje britanski organ FCA (Financial Conduct Authority). Marca 2021 je FCA obvestila javnost, da objava londonske referenčne obrestne mere LIBOR v CHF, GBP, EUR in JPY ter enotedenski in dvomesečni USD ne bo več zagotovljena po izteku leta 2021, zato moramo banke prenesti obstoječe pogodbe na alternativne oz. nadomestne referenčne obrestne mere do 31. decembra 2021. LIBOR za preostale ročnosti v USD prenehajo 30. junija 2023.

Sprememba zadeva vse banke oz. finančne pogodbe, vezane na LIBOR v omenjenih valutah (USD, CHF, EUR, GBP, JPY).
 

Kaj ukinitev LIBOR-ja v CHF pomeni za stranke bank?

Nova KBM bo stranke pravočasno obvestila o nadomestilu za LIBOR CHF oz. takoj ko bo odločitev o tem sprejeta. Odločitev o tem se pričakuje jeseni letos in je odvisna od tega, ali bo:

- na ravni Evropske unije sprejeta zakonodajna rešitev glede nadomestila za LIBOR CHF, ki bo veljala za vse finančne institucije v EU,

- ali pa bodo te rešitve morale sprejeti države članice EU oz. njihove banke posebej.
 

Kdaj se bo začela uporabljati referenčna obrestna mera, ki bo nadomestila LIBOR CHF?

Nova referenčna obrestna mera se bo začela upoštevati ob prvi prilagoditvi vrednosti v letu 2022.
 

Ali se spreminjajo tudi druge referenčne obrestne mere?

Mnogih drugih referenčnih obrestnih mer, npr. EURIBOR v evrskem območju, HIBOR v Hongkongu, BBSW v Avstraliji, CDOR v Kanadi in TIBOR na Japonskem, ne upravljajo ali urejajo enako kot LIBOR in naj bi ostale nespremenjene do nadaljnjega oz. dokler njihovi upravljavci ne sporočijo drugače.

Nekatere referenčne obrestne mere so že bile reformirane ali pa se bodo spremenile v prihodnosti. Evropska centralna banka je že leta 2017 sklenila razviti evrsko kratkoročno obrestno mero (€STR) – referenčno obrestno mero, ki je na voljo od 2. oktobra 2019 in je zamenjala EONIO.