Moody’s je spremenil obstoječo bonitetno oceno Nove KBM
Moody's Investors Service, ena vodilnih svetovnih agencij za ocenjevanje bonitet družb, je 8. junija 2011 Novi KBM znižala obstoječo bonitetno oceno z Baa1/P-2/D na Baa3/P-3/D-. Ocena dolgoročnega tveganja banke je sedaj torej Baa3, kratkoročnega tveganja P-3, ocena njene finančne moči pa je D-. Ocena prihodnjih izgledov je negativna.
Ocena naslednjih dolžniških instrumentov banke je bila tudi znižana, prav tako pa zanje veljajo negativni izgledi:
- ocena podrejenega dolga se je znižala z Ba2 na Ba3,
- ocena podrejenih hibridnih instrumentov se je znižala z Ba2 na Ba3.
Moody’s je danes znižal bonitetno oceno Novi KBM in nekaterim drugim slovenskim bankam, katerih poslovanje je zaradi možnosti znižanja ocene agencija že januarja začela bolj skrbno spremljati. Moody’s navaja, da sta razloga za znižanje bonitetne ocene slovenskih bank: (i) kontinuiran pritisk na kapital bank zaradi občutnega poslabšanja kakovosti sredstev v drugi polovici leta 2010 in pričakovanja nadaljnjega poslabševanja v letu 2011; in (ii) znatnih potreb bank po refinanciranju, ki bi lahko ogrozile zmožnost širitve njihovega poslovanja v naslednjih 18 mesecih.
Moody’s je še zapisal, da naraščajoči obseg slabih posojil spodkopava že tako nezadostne rezerve slovenskih bank, namenjene pokrivanju izgub, ter da je znesek bruto slabih posojil ob koncu leta 2010 dosegel 11% - 17% bruto zneska vseh posojil, kar predstavlja povečanje za skoraj 500 bazičnih točk v obdobju enega leta.
Moody’s je mnenja, da je kakovost portfelja posojil podjetjem še naprej izpostavljena občutnemu negativnemu pritisku, ki izvira iz visoke koncentracije posojilnega portfelja in velikih težav nepremičninskega in gradbenega sektorja (ki predstavljata 10% - 15% kreditne izpostavljenosti bank). V zadnjih nekaj mesecih je v Sloveniji plačilno nesposobnost razglasilo več velikih, visoko zadolženih holdingov in gradbenih podjetij, z likvidnostnimi težavami pa se soočajo tudi delujoča podjetja.
Izmed slovenskih bank, ki jih ocenjuje Moody’s, ima Nova KBM drugo najslabšo kakovost sredstev (čeprav je trend pri njej bolj ugoden). Delež slabih posojil v skupnih posojilih banke je ob koncu leta znašal 14%, pokritost slabih posojil z rezervacijami in oslabitvami je bila 50%, medtem ko je znesek čistih slabih posojil znašal približno 80% kapitala I. reda. Ne glede na dokapitalizacijo v višini 104 milijone evrov v aprilu, ki je dvignila kapitalsko ustreznost banke za kapital I. reda za 200 bazičnih točk na 10%, ostaja kapitalska rezerva banke v luči potencialnega poslabšanja kakovosti sredstev v letu 2011 skromna.
